“Zakaj tukaj tako čudno govorijo?” Kako jezik hromi oznanjevanje

Z družino smo tudi letos – že tretje leto zapored – dopust preživeli na Svetih Višarjah. Z ženo nisva ljubitelja vročine in poležavanja na plažah, zato nama oddih na 1700 metrih nad morjem zelo dobro dene. To so res dnevi počitka, časa z otroki, pogovorov, pa tudi duhovnega napajanja v Marijinem svetišču.

Višarje ležijo na stičišču treh jezikov in svetov: germanskega, romanskega in slovanskega. Tudi romarji, ki obiskujejo ta kraj, prihajajo iz različnih krajev, da v “različnih jezikih, a z isto vero in isto ljubeznijo” prinašajo svoje prošnje in zahvale Višarski Kraljici.

V tem prepletu jezikov mi je bilo zanimivo opazovati 4-letnega sina, ki ravno dela velike korake v govornem razvoju. Med našim bivanjem na Višarjah je enkrat prišel do mene z vprašanjem:

“Ati, zakaj ljudje tukaj tako čudno govorijo?”

Čudno? No, meni je italijanščina zelo domača in prav nič čudna. Dve leti življenja sem preživel med samimi Italijani, in že po par dneh dopusta sem celo sanjal – v italijanščini! A za štiriletnika je pač ta jezik drugačen. Čuden. Tuj.

Cerkvenščina

Tako kot je čuden jezik v cerkvi za nekoga, ki se brez “predznanja” sreča s katoliškim bogoslužjem, oznanjevanjem, ali pa splošno komunikacijo.

V dneh dopusta sem prebral knjigo Žargon prizadetosti. Kako Cerkev umira zaradi svojega jezika. Napisal jo je Erik Fluegge, fant mojih let, ki je pustil študij teologije v Tübingenu in se posvetil komunikologiji. Kot svetovalec zdaj pomaga političnim strankam in drugim, da bi izboljšali svojo komunikacijo.

Knjigo je začel pisati jezen na obupno komunikacijo, ki jo je deležen v Cerkvi. Ne kot kritik, ki ruši, ampak kot strokovnjak, ki želi pomagati pri izboljšanju načina, kako posredujemo veselo oznanilo. Še bolj pa kot nekdo, ki ima – navkljub razočaranjem – Cerkev rad. “Naj me v vsakdanjem življenju še tako razočara in naj ji še tako besno očitam, toliko bolj vem, da je človek lahko besen samo na koga, ki ga ima tudi rad” (str. 159).

Ampak …

Z besedo “ampak” se je začela množica misli ob branju neusmiljene analize stanja, ki jo knjig prinaša. Najraje bi avtorju skočil v besedo in mu povedal, da ni tako preprosto … ker smo si sami zakomplicirali toliko stvari …

Ne ukvarja se z naukom, ampak z načinom, kako ta nauk predstavljamo ljudem. V jeznem pismu, ki je sprožil nastanek knjige, se čudi spremembi načina govora: “Kadar grem z vami na pivo, govorite popolnoma normalno. Takoj ko spregovorite v imenu svoje cerkve, pa je nenadoma slišati za en drek” (22). Spodbuja vse oznanjevalce, da bi se zgledovali po Jezusu, ki je uporabljal podobe, ki so bile ljudem njegovega časa znane: kvas, gorčično zrno, … Smo kdaj pomislili, koliko ljudi, ki poslušajo pridige, še sploh zna speči kruh s kvasom? Ga ne kupuje večina v eni izmed toliko pekarn ali trgovin?

Ampak …

Ko sem končal z branjem, mi je ostalo več vprašanj kot odgovorov. Mislim, da je to dobro.

Tišina

“Za vsako bolezen rož’ca raste”, je rekla teta Pehta. In za vsako težavo kristjani najdemo neko misel, svetopisemski citat, frazo. Čeprav bi bilo sploh pri soočenju z res težkimi situacijami bolje, da bi preprosto ostali tiho. Se spomnite Joba? Ko so po vseh nesrečah, ki so ga zadele, prišli k njemu njegovi prijatelji, niso takoj začeli s svojimi modrovanji. “Sedeli so z njim na tleh sedem dni in sedem noči in nobeden mu ni rekel besede, ker so videli, da je njegova bolečina zelo velika” (Job 2,13).

Privlačnost jezika, ki smo se ga naučili v Cerkvi, je v tem, da v njem lahko vedno odgovoriš. “Nikoli nisi nemočen. Vedno lahko rečeš: ‘Gospod bo ozdravil vse tvoje rane.’ Sicer pa se lahko samo ugrizneš v jezik … Če obvladamo dovolj fraz, zlahka odgovorimo na vsako trpljenje, na vsako stisko. Sicer sogovorniku to nič ne pomaga, vendar vsaj ne ostanemo brez besed … ‘Sranje!’ bi se glasil iskren odgovor. Pristen, teološko ustrezen odgovor … Dobri dušni pastirji v takšnih trenutkih preprosto primejo sogovornika za roko. Z njim si delijo žalost in bolečino, saj dobro vedo, da ju ne morejo odvzeti. Dobri dušni pastirji prenesejo tišino (47-48).

Uspeh

Kaj je uspeh v oznanjevanju? Da prepričamo vse? Pomislimo na svetega Pavla, na njegov gnev v pismu Galačanom, ki so se kmalu po njegovem odhodu odvrnili od zdravega nauka. Ali pa na razprtije v Korintu, kljub njegovemu oznanjevanju. Še sam Jezus ni prepričal vseh!

Mi pa nismo taki amaterji, kajne? 🙂 Mi bomo prepričali vse. Tu Erik opazi zanimiv fenomen: “Cerkev ne prenese, da ljudje po koncu predstave niso prepričani, da dvomijo, da ostanejo neverni. Zato jim poskuša vedno bolj poudarjeno vsiliti razumevanje. Saj vendar morajo verjeti! – In tako oznanjevanje spodleti” (29).

Kaj je torej uspeh? Ga merimo v naklonjenih komentarjih in pohvalah? Ali je znamenje uspeha, da kdo med pridigo vstane in protestno odide? Pa ne zaradi politikantstva, ampak zaradi gole ostrine evangeljskega oznanila in klica k spreobrnjenju. “Ali ni to namen pridige, da zaboli? Da resnično prebije zaščitne pregrade posameznika in ga premakne, da se spreobrne?” (76).

Slišati

Velik problem, ki ga avtor navaja, je tudi oddaljenost med verniki in duhovniki. Če je včasih župnik na vasi poznal vse ljudi, jih srečeval pri delu in zabavi, se z manjšanjem števila duhovnikov in združevanjem župnij ta razdalja veča. Prav bližina, slišati ljudi v njihovih veseljih in stiskah, lahko oznanjevanje prenese na povsem novo raven.

Enosmerna komunikacija – pa naj bo s prižnice ali v obliki korona ukrepov – je še vedno zelo močna. Je potrebna, ni pa zadostna. Sprememba pa je težka. Predvsem v glavah vseh nas, ki smo bili vzgojeni v ta sistem. “[Cerkev ni] nič drugačna od katerega koli drugega velikega sistema. Vedno znova si želi kritičen pogled, da bi nazadnje nadaljevala po starem” (60).

Za konec

Kaj naj rečem za konec? Knjiga je (vsaj meni) postavila ogledalo. Ni se bilo prijetno pogledati vanj, priznam. Je kot preroški klic k spreobrnjenju – ne nauka, ampak načina.

Kakšne misli pa se tebi porajajo ob tem? Imaš na jeziku kakšen “ampak …”? Piši mi! Tokrat bom res vesel komentarjev.

Fill out this field
Vnesite veljaven e-naslov.
Fill out this field
Povej naprej! >>
Vedno na tekočem

Prijavite se na prejemanje obvestil o novih prispevkih!



 

Brez skrbi, od prejemanja se lahko kadarkoli odjavite 🙂

Kategorija: blog
Prejšnji prispevek
Vdrli so mi v Facebook račun! Kaj pa zdaj?
Meni