Saj se še spominjate, kako so vam stari starši, starši ali vzgojitelji pripovedovali zgodbe v otroštvu, kajne? Ali pa, kako je pripovedovanje zgodb vplivalo na vaše otroke, vnuke, nečake, učence … kako so vas poslušali z odprtimi očmi?
Gotovo je, da poslušanje in pripovedovanje zgodb v nas prebuja prav posebne občutke. V osnovi lahko rečemo, da sta za pripovedovanje zgodb ključna dva elementa: dober retorik in dobra vsebina.
Če pa malo pobrskamo po spletu, nam filmski ustvarjalci, scenaristi, govorniki in pisatelji ponujajo kar nekaj (univerzalnih) nasvetov, kako povedati dobro zgodbo. Preberite si jih v nadaljevanju!
-
Dobre zgodbe so osebne zgodbe
Vedno pišite, govorite, snemajte … o tem, kar vas zanima in kar vam je blizu. Zgodba mora biti verjetna, da se gledalec lahko z njo poistoveti. Razen v primeru, če se odločimo posneti znanstveno-fantastični film. 🙂
Reference, primerjave in besede, ki jih omenjamo v zgodbi, morajo biti prilagojene naši ciljni publiki (otrokom, najstnikom, staršem, učiteljem, starejšim …).
Predvsem pa se moramo zavedati, da video vsebina ni enako kot branje, pridiganje ali nastop pred razredom. Otroci morda res ne bodo začeli klepetati, odrasli ne bodo zehali kot med pridigo, pač pa bodo video preprosto prekinili ali ugasnili. Zato je prvih nekaj sekund odločilnih, tako kot pri filmu. Gledalca morate prepričati, da ne bo zavzdihnil: »Ah, tega se mi ne da gledati!«
-
Najpomembnejša so čustva
Spomnite se dogodka v življenju, ki se vas je zares dotaknil. Dogodka, ki vas je globoko pretresel, užalostil, razjezil, razveselil, nasmejal, navdušil … Vaša naloga je, da bralca »pripeljete« do tega občutka. Kako to storiti?
Bodite pristni, iskreni, vživite se v situacijo! Tako kot to storijo igralci v gledališču ali na filmskem platnu.
Spomnite se ozadja vaše zgodbe, vašega dogodka. Kaj se je zgodilo? Kakšno zaporedje dogodkov je vplivalo na to, da ste občutili določeno čustvo? Situacijo nato natančno predstavite gledalcu. Vendar pozor: nikoli ne govorite o čustvih, ampak jih prek zgodbe posredujte vašemu gledalcu!
V vsaki zgodbi so najpomembnejši detajli.
-
Jasna struktura zgodbe
Osnova struktura vsake zgodbe je: začetek, vrh (oziroma zaplet) in konec. V pogovoru s prijateljem se nam pogosto zgodi, da kam »odtavamo«. Pogovarjamo se o tem in onem, potem pa kar naenkrat rečemo: »Hm, kaj sem sploh hotel povedati?« Ne dovolite, da bi se vam to zgodilo med snemanjem videa. Zato imejte vedno pred očmi rdečo nit vaše zgodbe.
Koristno je tudi, da vsebino videa, ki ga želite posneti, povzamete v enem samem stavku. To je srce, bistvo zgodbe!
Priporočljivo je, da pred začetkom snemanja določimo prvi in zadnji stavek, ki ga bomo izrekli. Knjižni primeri nam kažejo, da sta prvi in zadnji stavek odločilna in si ju najpogosteje zapomnimo:
»Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.« (Lev Nikolajevič Tolstoj: Ana Karenina)
»In gospod Koreander se ni motil. A to je druga zgodba in naj bo povedana kdaj drugič.« (Michael Ende: Neskončna zgodba)
-
Vprašajte se …
Pred začetkom je dobro, da si postavite določena vprašanja: Zakaj želim povedati to zgodbo? Kaj želim gledalca naučiti? Do katerega čustva ga želim pripeljati? Kakšen je namen te zgodbe? Kaj bi mene kot gledalca pritegnilo? Kaj oz. koga želim z zgodbo spremeniti?
Tako kot obstaja več filmskih žanrov (ljubezenska zgodba, akcijski film, drama, komedija, kriminalka, fantazijski film …), obstaja tudi več namenov, zakaj se boste lotili snemanja videa.
Lahko je vaš namen poučen (npr. veroučna ura), zabaven ali sproščen video, morda želite sporočiti vznemirljivo novico (npr. izšla je nova pesem), lahko je bolj osebne narave ali kaj povsem drugega. Kakršenkoli že je, imejte svoj namen vedno pred očmi.
-
Prevzemite odgovornost
Četudi najverjetneje ne boste postali svetovno znani filmski ustvarjalec, pa se zavedajte, da ima posnetek lahko velik vpliv, zato za posneto in objavljeno vsebino nosite tudi določeno mero odgovornosti. Nič ne bo narobe, če vaše filmske poskuse pred objavo pokažete vašim prijateljem in znancem, da boste deležni kakšne konstruktivne kritike in izboljšave.
Predvsem pa se zavedajte, da nikoli ne boste všeč vsem, saj ima vsakdo svoj slog in svoj način izražanja. Lahko le s sv. Ignacijem Lojolskim rečemo: »Vse v večjo Božjo Slavo!« Naj velja to tudi za snemanje vaših videov.
-
Dodajte nekaj nepričakovanega
Vsi poznamo zgodbo o preprostem dekletu, ki je zaljubljena v čednega princa, pri tem pa jo ovira zlobna mačeha. Kljub številnim zapletom se dekle na koncu poroči s princem in živita srečno do konca svojih dni. Že ob začetku vemo, kako se bo zgodba razpletla, kajne?
Zato dodajte nekaj nepričakovanega. Lahko je to nenavadna lokacija, pripomoček ali element, ki ga uporabljate v filmu, morda zanimiv sogovornik …
Moderne zgodbe to pogosto počnejo s podiranjem stereotipov in tabujev. A ne pozabimo: dobro zgodbo lahko vseeno prikažemo, a pri tem ne presezimo dobrega okusa in moralnih norm.
Gledalca morate pripraviti do tega, da bo o vašem posnetku razmišljal še nekaj časa ali ga – še bolje – delil s prijatelji.
Dobre zgodbe so polne nepričakovanih zasukov in presenečenj.
-
Razmišljajte izven okvirov
Razmišljate, da bi posneli filmček o tej-in-tej temi. Prva stvar, ki vam pade na pamet, je, da se kar usedete pred kamero in se posnamete. Ampak stop!
Filmski razlagalci se pogosto poslužujejo drugačnega pristopa. Predlagajo namreč, da se stvari lotimo počasi in si naredimo seznam pomembnejših elementov. Ponovno se vprašajte: Kje želim snemati? Kaj želim povedati? Koga želim nagovoriti?
Odlična je tudi ideja, da si naredite »škatlo z idejami«. Na majhne listke si zapisujte stvari, kot so: tematika snemanja, lokacija, morebitni sogovorniki, pripomočki, ki jih boste uporabili v videu … Vse ideje si sproti zapisujte in jih vložite v škatlo. Morda se vam bo neka ideja zdela sprva povsem neuporabna, pa vam bo čez kakšen teden prišla še kako prav.
Kadar pa ne boste imeli navdiha (kar se, priznajmo, zgodi pogosteje, kot bi si želeli), naključno izvlecite listke iz škatle in poskusite posneti nekaj novega. Tako boste razmišljali izven svojih okvirov in se ne boste ujeli v stare, ustaljene in dolgočasne vzorce razmišljanja.
-
Poiščite dobre zglede
Morda je to knjiga, ki ste jo v otroštvu radi prebirali, članek, ki vas je navdušil, ali film, ki ste si ga večkrat pogledali. Lahko je to tudi kratek video, ki ste ga videli na Youtubu, reklama na televiziji, plakat ob cesti z zanimivim sloganom …
Vprašajte se: Kaj vam je bilo všeč? Kaj vas je pritegnilo? Zakaj ste si to zapomnili?
Ali obratno: Kateri film vam ni bil všeč? Katera knjiga vas je dolgočasila? Katere reklame niste razumeli?
-
Znebite se nepotrebnih informacij
Primer: Fant in dekle sta se srečala v parku. V parku je bilo veliko dreves. Stala sta pod mogočnim drevesom, njegove korenine so bile globoko zarite v zemljo, deblo se je dvigalo visoko, veje, na katerih so poganjali listi, pa so se razprostirale v nebo.
Tak bi lahko bil zapis dogodka v kakšnem bolj realističnem romanu. Ogromno detajlov, ki bralcu pomagajo ustvariti sliko dogodka.
Video ima veliko izrazno moč, saj ne sporočamo le z besedami. Slika, glasba, ritem montaže … Vse to lahko sporoči še več od besed. Kakšna razlika je, če gledamo video, kjer se fant in dekle srečata pod mogočnim drevesom, v toplih jesenskih barvah, ob spremljavi nežne klavirske glasbe … Ali pa če se srečata pod drevesom pred nevihto, kamera hitro skače z njega nanjo, pa na skrivnostni paketek, ki sta si ga podala, hiter ritem montaže pa spremlja še dramatična glasbena podlaga. Pa sta se oba dogodka zgodila pod istim mogočnim drevesom!
Ko pripravljamo vsebine za splet – pa naj bodo pisne ali video – se je dobro držati načela »manj je več«, in se izogniti nepotrebnim informacijam, ki gledalca odvračajo od bistva vašega sporočila. Lahko je to moteč detajl v ozadju posnetka, preveč izpostavljen logotip proizvajalca oblačil, uporaba pisav, ki se ne skladajo s celoto sporočila …
Zato – znebite se nepotrebnih informacij! Besedilo čim bolj skrajšajte in poenostavite ter omogočite, da spregovorijo podobe, zvoki, montaža, pa tudi tišina.
Nekaj nasvetov, kako napisati dobro zgodbo za splet, najdete tukaj.
Sicer pa je v uporabi videa za oznanjevanje dobro povezati tri zgodbe: zgodbo oz. zgodovino odrešenja, mojo osebno zgodbo, pa tudi zgodbo kanala, ki ga uporabljate (bloga, vloga, Youtube kanala, …). A to je druga zgodba in naj bo povedana kdaj drugič 😉