Pa smo dočakali! 10. oktobra 2020 je bil v Assisiju za blaženega razglašen prvi računalničar. Prvi med digitalnimi svetniki, ki je dejansko že za časa (zelo kratkega) zemeljskega življenja uporabil moč digitalnih tehnologij za oznanjevanje. Carlo Acutis.
Kdo je Carlo Acutis?
Carlo Acutis (1991–2006) je bil rojen v premožni družini v Londonu. Družina se je kmalu po njegovem rojstvu preselila v Italijo. Njegovo življenje je opisano v knjigi Računalniški genij v nebesih. In res je bil pravi računalniški genij!
Ko je bil star 14 let, se je vpisal na milansko klasično gimnazijo Leona XIII., ki so jo vodili jezuiti. To okolje je bilo zelo primerno za razvoj njegovih človeških in krčanskih kreposti, pa tudi njegove največje strasti: računalništva. Skupaj s sošolcem sta tako npr. pripravila spletno stran milanske župnije Santa Maria Segreta.
Celo poletje 2006 je pripravljal spletno stran prostovoljcev Zavoda Leona XIII. in sodeloval pri izdelavi njihovih spotov za državno tekmovanje. Pogosto je dejal: »Pravi poznavalec računalnika mora poznati tudi programski jezik, drugače ni programer, ampak le uporabnik računalnika.«
Carlo je pri programiranju uporabljal strokovno literaturo za platforme, kot so Java, C++ in Ubuntu. Bil je celo tako spreten računalničar, da so mnogi so pred izpiti hodili k njemu na brezplačne računalniške inštrukcije.
Carlovo posebno zanimanje so bili evharistični čudeži, ki jih poznal do potankosti. Osnoval je celo svojo spletno stran, na kateri je zbiral podatke o evharističnih čudežih po vsem svetu.
Besede, ki so aktualne tudi za današnji čas
Izredno naklonjenost je Carlo Acutis kazal do Cerkve. Če je kdo o njej grdo govoril, mu je pogumno dejal: »Kdor zaničuje Cerkev, pljuva v lastno skledo!« Lastnost, ki ga je ločevala od njegovih vrstnikov, pa je bila velika ljubezen do svete maše. Po obhajilu je običajno dejal: »Jezus, kar udobno se namesti! Počuti se kot doma!«
Ko ga je nekoč neki duhovnik povabil na romanje v Sveto deželo, se mu je Carlo prijazno zahvalil z besedami: »Raje ostanem v Milanu. Tu je dovolj cerkva, kjer se lahko kadarkoli srečam z Jezusom. Če je Jezus vedno in povsod med nami v posvečeni hostiji, čemu bi morali romati v Jeruzalem? Z enako vnemo bi morali obiskovati domačo cerkev!«
Kako aktualno zvenijo njegove besede tudi za današnji čas, ko smo omejeni zgolj na domači kraj, kajne?
Za zgled je imel svetnike
Zelo rad je imel svetnike in jim je skušal biti v vsem podoben. Ko se je vračal iz šole, se je pogosto ustavljal in se pogovarjal z brezdomci. Eden izmed njih se ga takole spominja: »Edini, ki se je v tej četrti kdaj zmenil zame, je bil Carlo. Bil je preveč dober in čist za ta svet. Nikoli ga ne bom pozabil.«
Kar je želja Projekta Emavs, je Carlo Acutis spoznal in uresničeval že 15 let nazaj. Priporočajmo se mu, da bi po njegovem zgledu znali prinašati Kristusa na splet!